Letno poročilo 2012

3. Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev

Uporabljene računovodske usmeritve in metode izračunavanja so enake kot pri zadnjem letnem poročanju, z izjemo novo sprejetih standardov ter pojasnil.

 

a.  Novi standardi in pojasnila, ki še niso stopili v veljavo

Družba ni predčasno uporabila nobenega standarda ali pojasnila, ki še ni veljavno in bo začelo veljati v prihodnosti.

Novi standardi in pojasnila, navedeni v nadaljevanju, še niso veljavni in se med pripravo računovodskih izkazov na dan 31. 12. 2012 niso upoštevali:

Dopolnitev k MSRP 7 – Finančni inštrumenti: Razkritja – Pobotanje finančnih sredstev in finančnih obveznosti. Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2013, ter medletna obdobja znotraj teh obračunskih obdobij. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.

Dopolnitev vsebuje nove zahteve glede razkritij finančnih sredstev in finančnih obveznosti, ki so:

  • pobotana v izkazu finančnega položaja ali
  • predmet izvršljivih okvirnih pogodb o pobotu ali podobnih sporazumov.

MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi in MRS 27 (2011) Ločeni računovodski izkazi

Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2014. Uporaba pred tem datumom je dovoljena le v primeru zgodnje uporabe MSRP 11, MSRP 12, MRS 27 (2011) in MRS 28 (2011).
Standard se uporablja za nazaj, če pride do spremembe v ugotovitvah glede obvladovanja.

MSRP 10 predvideva za izvedbo analize obvladovanja enoten model za vse vrste podjetij, vključno podjetja, ki se v okviru SOP-12 trenutno obravnavajo kot podjetja za posebne namene. MSRP 10 uvaja nove zahteve glede ocene obvladovanja, ki se razlikujejo od obstoječih zahtev, kot jih določa MRS 27 (2008). Skladno z novim modelom obvladuje naložbenik prejemnika finančne naložbe, če:

  • je izpostavljen ali upravičen do spremenljivih donosov iz vpletenosti oz. podjetja, v katero naložbi
  • ima možnost vplivati na zadevni donos na podlagi svojega obvladovanja podjetja, v katero naložbi oz. prejemnika finančne naložbe ter
  • obstaja povezava med močjo in donosom.

Spremenjen standard vsebuje tudi zahteve po razkritjih in zahtevah v zvezi s pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov. Te zahteve se prenesejo iz MRS 27 (2008).

MSRP 11 Skupni aranžmaji

Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2014. Uporablja se za nazaj in je predmet prehodnih določil. Uporaba pred tem datumom je dovoljena le v primeru zgodnje uporabe MSRP 10, MSRP 12, MRS 27 (2011) in MRS 28 (2011).

MSRP 11, Skupni podvigi (aranžmaji) nadomešča MRS 31, Naložbe v skupne podvige. MSRP 11 sicer ne uvaja bistvenih sprememb celovite definicije aranžmaja, ki je predmet skupnega obvladovanja, se pa definicija obvladovanja in posredno skupnega obvladovanja spremeni zaradi MSRP 10.

  • Nov standard določa dve vrsti aranžmajev, pri čemer ima vsak svoj računovodski model:
  • skupna dejavnost je skupni aranžma, pri čemer imajo stranke, ki skupaj obvladujejo aranžma, pravice do sredstev in obveze iz obveznosti, povezanih z aranžmajem.
  • skupni podvig je skupni aranžma, pri čemer imajo stranke, ki skupaj obvladujejo aranžma, pravice do čistih sredstev aranžmaja.

MSRP 11 je iz določil MRS 31 Skupaj obvladovana podjetja učinkovito izločil primere, pri katerih je nosilec skupnega aranžmaja ločen od ostalih, ločitev pa se v nekaterih primerih izkaže kot neučinkovita. Ti aranžmaji se obravnavajo podobno kot skupaj obvladovana sredstva/delovanja, skladno z MRS 31, in se odslej imenujejo skupne dejavnosti. Nadalje MRS 31 za skupaj obvladovana podjetja oz. skupne podvige ukinja možnost proste izbire med kapitalsko metodo in sorazmerno konsolidacijo. Pri konsolidiranih računovodskih izkazih je odslej potrebno uporabiti kapitalsko metodo.

MSRP 12 Razkritje deležev v drugih podjetjih

Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2014. Uporablja se za nazaj in je predmet prehodnih določil. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.

MSRP 12 zahteva dodatna razkritja glede pomembnih ocen in predpostavk v zvezi z določanjem vrste deležev v podjetjih ali aranžmajih, deležev v odvisnih družbah, skupnih aranžmajih in pridruženih podjetjih ter v nekonsolidiranih strukturiranih podjetjih.

MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti

Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2013. Uporablja se za naprej. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.

MSRP 13 nadomešča napotke v zvezi z merjenjem poštene vrednosti, ki jih navajajo posamezni standardi, z enim samim virom oz. standardom. Standard opredeljuje pošteno vrednost, določa okvir za merjenje poštene vrednosti ter navaja razkritja, ki se zahtevajo v zvezi z merjenjem poštene vrednosti. MSRP 13 določa, kako izmeriti pošteno vrednost, kadar to zahtevajo ali dovolijo drugi MSRP-ji. Standard ne uvaja novih zahtev po merjenju sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti niti ne izloča izjeme oz. neizvedljive primere merjenja po pošteni vrednosti, ki trenutno obstajajo v določenih standardih.

Standard vsebuje obsežen okvir razkritij, ki navaja dodatna določila k obstoječim zahtevam po razkritju, na podlagi katerih uporabniki računovodskih izkazov lažje ocenijo metode in vnose, uporabljene pri merjenju poštene vrednosti, ter vpliv merjenj – v primeru večkratnih merjenj, ki so zajemali pomembne vložke – na poslovni izid ali drugi vseobsegajoči donos.

Dopolnitev k MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov: Predstavitev postavk drugega vseobsegajočega donosa

Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 7. 2012. Uporablja se za nazaj. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.

Dopolnitev:

  • zahteva, da podjetje ločeno predstavi postavke drugega vseobsegajočega donosa, in sicer tiste, ki se v prihodnosti smejo prerazvrstiti v poslovni izid, in tiste, ki se ne bodo nikoli prerazvrstile v poslovni izid. Če so postavke drugega vseobsegajočega donosa predstavljene pred povezanimi davčnimi učinki, je potrebno celoten znesek davka prikazati oz. razporediti med temi oddelki.
  • zahteva spremembo naslova Izkaz vseobsegajočega donosa v Izkaz poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa, čeprav so dovoljeni tudi drugi naslovi.

Dopolnitev k MRS 12 : Davek iz dobička: Povrnitev naložbe v sredstvo

Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2013. Uporablja se za nazaj. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.

Dopolnitev uvaja spodbitno domnevo, da se knjigovodska vrednost naložbene nepremičnine, ki je izmerjena z uporabo modela poštene vrednosti, lahko ob prodaji v celoti pokrije oz. nadomesti. Namen uprave ni pomemben, razen takrat, ko je naložbena nepremičnina amortizljiva ter posedovana v sklopu poslovnega modela, katerega namen je bistveno izkoristiti vse ekonomske koristi sredstva med dobo njegove koristnosti. Domnevo je možno izpodbijati zgolj v tovrstnih primerih.

MRS 19 (2011) Zaslužki zaposlencev

Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2013. Uporablja se za nazaj. Veljajo prehodna določila. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.

Dopolnitev zahteva, da se aktuarski dobički in izgube pripoznajo neposredno v drugem vseobsegajočem donosu. Dopolnitev ukinja pristop ‘pasu’, ki se uporablja za pripoznavanje aktuarskih dobičkov in izgub, ter družbam posledično onemogoča pripoznavanje vseh sprememb v okviru obveze za določene zaslužke ter sredstev programa v poslovnem izidu, kar je trenutno dovoljeno in skladno z zahtevami MRS 19. Dopolnitev nadalje zahteva, da se pričakovani donos iz sredstev programa, ki je pripoznan v poslovnem izidu, preračuna na podlagi mere, s katero se je diskontirala obveza za določene zaslužke.

MRS 27 (2011) Ločeni računovodski izkazi

Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2014. Uporaba pred tem datumom je dovoljena le v primeru zgodnje uporabe MSRP 10, MSRP 11, MSRP 12 in MRS 28 (2011).

Obstoječe zahteve glede razkritij v ločenih računovodskih izkazih so se iz MRS 27 (2008) prenesle v MRS 27 (2011), vendar z manjšimi napotki, ki razjasnijo uporabo. Dopolnjen MRS 27 (2011) tudi vključuje obstoječe zahteve glede ločenih računovodskih izkazov iz MRS 28 (2008) in MRS 31. Standard ne obravnava več načelo obvladovanja in zahteve v zvezi s pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov, ki so vključene v MSRP 10, Konsolidirani računovodski izkazi.

MRS 28 (2011) Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige

Dopolnitve veljajo za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2014. Uporabljajo se za nazaj. Uporaba pred tem datumom je dovoljena le v primeru zgodnje uporabe MSRP 10, MSRP 11, MSRP 12 in MRS 27 (2011).

Spremembe MRS 28 (2008) zajemajo:

  • Pridružena podjetja in skupni podvigi za prodajo. MSRP 5, Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje obravnava naložbo ali del naložbe v pridruženo podjetje ali skupni podvig, ki izpolnjuje sodila za razvrstitev med sredstva za prodajo. Del naložbe, ki se ohrani in ne razvrsti za prodajo, se obračuna po kapitalski metodi do njegove odtujitve. Po odtujitvi se vsak zadržan oz. ohranjen del naložbe obračuna po kapitalski metodi pod pogojem, da gre za delež v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu.
  • Spremembe deležev v pridruženih podjetjih in skupnih podvigih. Doslej sta MRS 28 (2008) in MRS 31 določala, da je pri odstopu pomembnega vpliva ali skupnega obvladovanja potrebno v vseh primerih ponovno izmeriti zadržane deleže, četudi se je pomemben vpliv prenesel na skupni podvig. Spremenjen MRS 28 (2011) določa, da v tovrstnih primerih ni potrebno ponovno izmeriti zadržanih deležev v naložbi.

Dopolnitev k MRS 32 – Pobotanje finančnih sredstev in finančnih obveznosti

Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2014. Uporablja se za nazaj. Uporaba pred tem datumom je dovoljena, vendar pa je pogojena z razkritji, skladno z dopolnitvijo k MSRP 7 Razkritja – Pobotanje finančnih sredstev in finančnih obveznosti.

Dopolnitev ne uvaja novih zahtev glede pobotanja finančnih sredstev in finančnih obveznosti, temveč razjasni merila pobota in obravnava nedoslednosti, ki se pri tem pojavljajo.

Skladno z dopolnitvijo ima podjetje zakonsko izvršljivo pravico do pobota, če:

  • pravica ni pogojena s prihodnjim dogodkom in
  • če je pravica zakonsko izvršljiva samo v običajnem okviru poslovanja ali v primeru neplačila ali v primeru insolventnosti ali stečaja ene ali vseh nasprotnih strank

OPMSRP 20 Stroški odstranjevanja v proizvodni fazi dnevnega kopa

Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2013. Uporabljajo se za naprej pri stroških odstranjevanja, ki nastanejo po začetku najzgodnejšega obdobja predstavitve. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.

Pojasnilo določa zahteve glede pripoznavanja stroškov odstranjevanja v proizvodni fazi in začetno računovodsko merjenje sredstva pri dejavnosti odstranjevanja.

Če se korist iz dejavnosti odstranjevanja kaže v obliki proizvedenih zalog, podjetje upošteva stroške te dejavnosti odstranjevanja v skladu z načeli MRS 2 Zaloge.

Če je korist izboljšan dostop do rude, podjetje pripozna te stroške kot nekratkoročno sredstvo, če so izpolnjena naslednja merila:

  • možno je, da bo podjetje deležno prihodnjih gospodarskih koristi v zvezi z dejavnostjo odstranjevanja;
  • podjetje lahko opredeli sestavino rudne mase, do katere je bil izboljšan dostop, ter
  • stroški, ki se nanašajo na dejavnost odstranjevanja, povezani s to sestavino, se lahko zanesljivo merijo.

Sredstvo pri dejavnosti odstranjevanja se upošteva kot dodatek k obstoječemu sredstvu ali kot okrepitev tega sredstva.

Sredstvo pri dejavnosti odstranjevanja se na začetku računovodsko meri po stroških, po začetnem pripoznavanju pa se izkazuje po stroških ali njihovi prevrednoteni vrednosti, zmanjšani za amortizacijo in izgube zaradi oslabitve, na isti način kot obstoječe sredstvo, katerega del je.

Kadar ni mogoče ločeno opredeliti stroškov sredstva pri dejavnosti odstranjevanja in stroškov proizvedenih zalog, razdeli podjetje stroške odstranjevanja pri proizvodnji med proizvedene zaloge in sredstva pri dejavnosti odstranjevanja, pri tem pa uporabi osnovo za razdelitev, ki temelji na zadevnem proizvodnem ukrepu.

Družba pregleduje vpliv še neobveznih standardov in pojasnil, vendar še ni ocenila vpliva novih zahtev. Nove standarde in pojasnila bo uporabila v skladu z zahtevami v primeru, če jih bo EU sprejela.

 

b.  Neopredmetena sredstva

Družba pripozna neopredmetena sredstva, ko je verjetno, da bodo pritekale z njimi povezane gospodarske koristi in ko je njihovo nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti.

Neopredmetena sredstva s končno dobo koristnosti se izkažejo po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrani amortizacijski popravek vrednosti in izgubo zaradi oslabitve.

Neopredmeteno sredstvo z nedoločeno dobo koristnosti pa se izkaže po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitno izgubo zaradi oslabitve. Družba v letu 2012 teh sredstev nima.

Neopredmetena sredstva predstavljajo:

  • koncesije za uporabo radiofrekvenčnega spektra za storitve mobilne telefonije,
  • licence za programsko opremo,
  • programska oprema, pridobljena ločeno od računalniške opreme, uporabljena v obdobju, ki je daljše od enega leta ter
  • druga neopredmetena sredstva.

Amortizacijska doba in preostala vrednost neopredmetenih sredstev

Družba letno preverja dobo koristnosti pri pomembnejših postavkah neopredmetenih sredstev, amortizacijske stopnje pa glede na to preračuna za sedanja in bodoča obdobja, če so pričakovanja bistveno drugačna od ocen. Učinek take spremembe opiše družba v pojasnilih v obračunskem obdobju, v katerem je do spremembe prišlo.

Prav tako družba letno preverja preostalo vrednost.

Amortizacija neopredmetenih sredstev se začne z dnem, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo, in se obračunava na podlagi enakomernega časovnega amortiziranja skozi celotno ocenjeno dobo koristnosti sredstva.

Ocenjene dobe koristnosti skupin neopredmetenih osnovnih sredstev

Skupine neopredmetenih osnovnih sredstev Dobe koristnosti v letih
- koncesije, patenti in blagovne znamke (licence) po pogodbi
- računalniški programi - aplikacijska programska podpora 3
- druge premoženjske pravice po pogodbi

Stroški pridobljenih koncesij za uporabo radiofrekvenčnega spektra se usredstvijo po nabavni vrednosti in se enakomerno časovno amortizirajo v dobi trajanja koncesijske pogodbe, ki znaša 15 let.

Stroški programske opreme se usredstvijo po nabavni vrednosti in enakomerno časovno amortizirajo v ocenjeni dobi koristnosti, ki je 3 leta, posamezne licence za uporabo programske opreme pa v dobi trajanja pogodbe, ki znaša običajno od 2 do 10 let.

Kot pomembnejše neopredmeteno sredstvo je tisto, katerega knjigovodska vrednost presega 5 % knjigovodske vrednosti vseh neopredmetenih dolgoročnih sredstev, če so ta vsaj 5 % vrednosti vseh sredstev.

Družba letno preverja, ali obstajajo pokazatelji, ki bi nakazovali, da je morda potrebno kakšno neopredmeteno sredstvo oslabiti. Pri ocenjevanju, ali ti pokazatelji obstajajo, družba preveri, ali je prišlo do pomembnih tehnoloških sprememb, spremembe trga oz. bistvenega padca obrestnih mer. V tem primeru se ugotavlja nadomestljiva vrednost takih sredstev. Slabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida.

 

c.  Opredmetena osnovna sredstva

Opredmetena osnovna sredstva v lasti družbe se ob pridobitvi izkažejo po nabavni vrednosti. V nabavno vrednost se vključijo vsi stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati usposobitvi opredmetenega sredstva za nameravano uporabo, torej tudi stroški priprave gradbišča in enkratne odškodnine za služnost. Nabavna vrednost lahko vključuje tudi začetno oceno stroškov razgradnje, odstranitve in obnovitve, če za to obstaja projekt. Najmanj ob koncu vsakega poslovnega leta je odgovorna oseba dolžna preveriti, ali je prišlo do spremembe v zvezi z ocenjenimi stroški.

Stroški izposojanja, ki jih je mogoče neposredno pripisati nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v izgradnji, so del nabavne vrednosti takega sredstva.

Ocenjeni stroški vzpostavitve najetih lokacij za sprejemno-oddajne postaje v prvotno stanje se izkažejo kot sestavni del nabavne vrednosti sredstva in se amortizirajo v njegovi preostali dobi koristnosti. Znesek rezervacij, potrebnih za vzpostavitev prvotnega stanja, diskontiran na sedanjo vrednost, se izkaže med dolgoročnimi rezervacijami.

Nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, zgrajenega ali izdelanega v družbi, vključuje stroške materiala, neposredne stroške dela in ustrezen del režijskih stroškov. Stroški izgradnje ali izdelave opredmetenih osnovnih sredstev, ki so vključeni v nabavno vrednost, se pripoznajo kot znižanje stroškov v poslovnem izidu mesečno z obračunom nalogov in projektov.

Kadar so posamezne postavke sredstev sestavljene iz delov, ki imajo različne dobe koristnosti, se ti deli obravnavajo kot posamezne postavke opredmetenih osnovnih sredstev.

Kabelsko omrežje, telefonske centrale, oprema za mobilno omrežje in druga oprema se merijo po nabavni vrednosti in zmanjšujejo zaradi amortiziranja oziroma slabitev. Zemljišča, zgradbe in kabelska kanalizacija se merijo po pošteni vrednosti.

Poštena vrednost zemljišč, zgradb in kabelske kanalizacije

Po začetnem pripoznanju se zemljišča, zgradbe in kabelska kanalizacija merijo po pošteni vrednosti na dan prevrednotenja. Podlaga za prevrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev na njihovo pošteno vrednost je cenitveno poročilo neodvisnega cenilca vrednosti sredstev. Poštena vrednost se ugotavlja, ko se pomembno spremenijo tržni pogoji oziroma pet let, kar oceni poslovodstvo. Povečanje neodpisane vrednosti zaradi prevrednotenja sredstev se pripozna kot postavka vseobsegajočega poslovnega donosa neposredno v kapitalu kot prevrednotovalne rezerve, in sicer po zmanjšanju za obveznosti za odložene davke. Povečanje se pripozna v poslovnem izidu, v kolikor to povečanje odpravi znižanje iz prevrednotenja istega sredstva, ki je bilo pred tem pripoznano v poslovnem izidu.

Zmanjšanje neodpisane vrednosti zaradi prevrednotenja sredstev se pripozna kot odhodek iz prevrednotenja v poslovnem izidu. Zmanjšanje pa se pripozna v drugem vseobsegajočem poslovnem donosu le, v kolikor je bila pri istem sredstvu pred tem pripoznana krepitev.

Telekom Slovenije tekoče evidentira prenos v višini zneska obračunane amortizacije iz prevrednotenega dela opredmetenih osnovnih sredstev iz postavke prevrednotovalne rezerve za opredmetena osnovna sredstva v zadržani čisti poslovni izid.

Kot finančni najem je opredeljen tisti najem, ko najemnik prevzame skoraj vsa tveganja in koristi, povezane z lastništvom. Nepremičnine in oprema, pridobljena s finančnim najemom, se izkažejo po pošteni vrednosti ali sedanji vrednosti minimalnih plačil do konca najema, zmanjšani za nabrano amortizacijo in izgubo zaradi slabitev, in sicer po nižji izmed obeh. Osnovna sredstva, pridobljena s finančnim najemom, se amortizirajo v dobi koristnosti sredstva.

Če ni utemeljenega zagotovila, da bo najemnik prevzel lastništvo do konca trajanja finančnega najema, takšno opredmeteno osnovno sredstvo povsem amortiziramo med trajanjem finančnega najema ali v dobi njegove koristnosti, in sicer v tisti dobi, ki je krajša.

Vsak najem, ki ni opredeljen kot finančni najem, je poslovni najem. Najemnina iz naslova poslovnega najema se pripoznava kot strošek v izkazu poslovnega izida, v primeru plačila vnaprej pa se enakomerno časovno razmejuje.

Če je pogodba o poslovnem najemu prekinjena pred datumom izteka pogodbe, potem se vsak znesek plačila, ki ga najemodajalec obračuna kot pogodbeno kazen, pripozna kot strošek v obdobju, v katerem je bila pogodba prekinjena.

Državne podpore za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev se pripoznajo v bilanci stanja kot odloženi prihodek in so namenjene kritju stroškov amortizacije teh sredstev. Znesek državne podpore se pripozna kot prihodek v izkazu poslovnega izida skozi pričakovano dobo koristnosti sredstva v enakih letnih obrokih.

Amortizacijska doba in preostala vrednost opredmetenih osnovnih sredstev

Družba letno preverja dobo koristnosti pri pomembnejših postavkah opredmetenih osnovnih sredstev, amortizacijske stopnje pa glede na to preračuna za sedanja in bodoča obdobja, če so pričakovanja bistveno drugačna od ocen. Učinek take spremembe opiše družba v pojasnilih v obračunskem obdobju, v katerem je do spremembe prišlo.

Prav tako družba letno preverja preostalo vrednost.

Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev se obračunava na podlagi enakomernega časovnega amortiziranja skozi celotno ocenjeno dobo koristnosti sredstev. Znotraj poslovnega leta se letna amortizacija enakomerno razdeli po obdobjih.

Družba obračunava amortizacijo posamično in samostojno določa letne amortizacijske stopnje glede na dobo koristnosti posameznega opredmetenega osnovnega sredstva.

Ocenjene dobe koristnosti skupin opredmetenih osnovnih sredstev

Skupine opredmetenih osnovnih sredstev Dobe koristnosti v letih
- zgradbe 20 do 50
- kabelska kanalizacija 20 do 50
- kabelsko omrežje 7 do 25
- centrale 4 do 12,5
- druga oprema 2 do 20 2 do 20

Zemljišča in opredmetena osnovna sredstva v gradnji ali izdelavi se ne amortizirajo.

Opredmetena osnovna sredstva v gradnji ali izdelavi se pripoznajo po nabavni vrednosti in se začnejo amortizirati prvi dan naslednjega meseca, ko so razpoložljiva za uporabo.

Družba letno preverja zunanje in notranje okoliščine poslovanja (pomembne tehnološke spremembe, spremembe trga, zastarelost ali fizična poškodba sredstva), ki bi lahko bile pomemben pokazatelj glede potrebe po oslabitvi opredmetenih osnovnih sredstev .

Opredmeteno osnovno sredstvo je oslabljeno, če njegova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo. Nadomestljiva vrednost je poštena vrednost ali vrednosti pri uporabi, in sicer tista, ki je večja. Vrednost pri uporabi se oceni kot sedanja vrednost pričakovanih bodočih denarnih tokov, pri čemer so pričakovani denarni tokovi diskonitirani na sedanjo vrednost z uporabo diskontne stopnje pred davki.

Slabitev se pripozna v izkazu poslovnega izida, razen v primeru, ko je bilo sedaj oslabljeno sredstvo predhodno okrepljeno in učinek okrepitve izkazan kot prevrednotovalna rezerva za opredmetena osnovna sredstva v vseobsegajočem poslovnem donosu. V takem primeru se najprej zmanjša prevrednotovalna rezerva.

Slabitve sredstev, merjenih po nabavni vrednosti, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida kot prevrednotovalni poslovni odhodki.

Odpravo oslabitev opredmetenih sredstev se pripozna le v primeru porasta njegove nadomestljive vrednost, če je ta porast mogoče nepristransko povezati z dogodkom, ki je nastal po pripoznanju oslabitve. Izguba zaradi oslabitve se odpravi le do višine knjigovodske vrednosti, ki bi se ugotovila po odštetju amortizacijskega odpisa, če v prejšnjih obdobjih ne bi bila pripoznana nobena izguba zaradi oslabitve sredstva.

 

d.  Finančne naložbe

Ob začetnem pripoznanju razvrsti družba finančne naložbe v eno izmed naslednjih skupin:

  • finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti preko poslovnega izida,
  • finančne naložbe, razpoložljive za prodajo,
  • finančne naložbe v posojila

Pripoznanje in merjenje finančnih naložb

Ob začetnem pripoznanju se finančne naložbe izmerijo po pošteni vrednosti, ki se ji prištejejo še transakcijski stroški posla, ki izhajajo neposredno iz nakupa ali izdaje finančnega sredstva razen pri sredstvu, ki je uvrščeno v skupino sredstev, izmerjenih po pošteni vrednosti preko poslovnega izida.

Naložbe v odvisne družbe se v posamičnih računovodskih izkazih matične družbe vodijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitne izgube iz oslabitve. Naložbe v odvisne družbe se pripoznanjo ob nakupu.

Naložbe v skupna vlaganja se v posamičnih računovodskih izkazih vodijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitne izgube iz oslabitve.

Finančne naložbe, razpoložljive za prodajo, so tiste naložbe, ki so označene kot razpoložljive za prodajo, ali  niso uvrščene kot posojila in terjatve ali finančna sredstva po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.

Naložbe v dolžniške in lastniške vrednostne papirje, ki se razvrstijo med finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, se izkažejo po pošteni vrednosti.

Poštena vrednost naložb v dolžniške in lastniške vrednostne papirje, ki kotirajo na borzi, se meri po zaključnem borznem tečaju. Če se poštena vrednost delnic, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu, ne da zanesljivo določiti, se meri po nabavni vrednosti.

Nerealizirani dobički ali izgube iz prevrednotenja se pripoznajo neposredno v kapitalu v neto znesku in v vseobsegajočem donosu. Ko se taka naložba odpravi, se odpravijo tudi nabrane izgube ali dobički, ki so bili predhodno pripoznani v okviru kapitala, ter se pripoznajo v izkazu poslovnega izida in vseobsegajočega donosa kot prerazvrstitev.

Naložbe, razpoložljive za prodajo, se pripoznajo ali pa se pripoznanje odpravi na dan sklenitve nakupa ali prodaje.

Obresti dolžniških vrednostnih papirjev se pripoznajo v izkazu poslovnega izida z uporabo efektivne obrestne mere.

Dana posojila se merijo po odplačni vrednosti, zmanjšani za izgubo zaradi oslabitve. Družba pripozna posojila na dan njihovega nastanka.


Oslabitev finančnih naložb

Odvisne družbe

Znamenja slabitve finančnih naložb v odvisne družbe preverja družba po dveh kriterijih, in sicer:

  • primerjava knjigovodske vrednosti finančne naložbe na presečni dan s sorazmernim delom knjigovodske vrednosti celotnega kapitala odvisne družbe. Kot znamenje slabitve se šteje preseganje knjigovodske vrednosti finančne naložbe na presečni dan za več kot 20 % od sorazmernega dela kapitala in
  • primerjava realizacije ključnih kazalcev poslovnega leta s projekcijami poslovanja.

Družba je v letu 2012 pristopila k oceni poštene vrednosti dolgoročnih finančnih naložb v odvisne družbe s pomočjo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij. Več v razkritju 13.

Finančne naložbe, razpoložljive za prodajo

Zaradi morebitne potrebe po oslabitvi finančnih naložb se pred sestavitvijo letnih računovodskih izkazov preveri ustreznost izkazane velikosti posamezne finančne naložbe. Če katera izmed njih pomembno (več kot 30 % nabavne vrednosti) ali trajno (več kot 12 mesecev) izgublja vrednost, se oblikuje popravek njene začetno izkazane vrednosti v breme prevrednotovalnih finančnih odhodkov.

Če je pri finančnih naložbah, razvrščenih kot razpoložljive za prodajo, ugotovljena slabitev, je potrebno kumulativno izgubo, pripoznano v kapitalu, odpraviti in jo pripoznati v poslovnem izidu, čeprav pri finančnem sredstvu ni bilo odpravljeno pripoznanje. Znesek kumulativne izgube, ki se prerazvrsti iz kapitala in pripozna v poslovnem izidu, je razlika med nabavno vrednostjo (po odštetju vseh vračil in odplačil glavnice) in sprotno pošteno vrednostjo, zmanjšano za izgubo iz oslabitve, ki je bila prej pripoznana v poslovnem izidu.

Izguba zaradi oslabitve, ki je pripoznana v poslovnem izidu, se ne more razveljaviti prek poslovnega izida, razen če se v naslednjem obdobju poštena vrednost dolžniškega inštrumenta, razvrščenega kot razpoložljivega za prodajo, poveča in je mogoče to povečanje nepristransko povezati z dogodkom, ki se pojavi po pripoznanju izgube zaradi oslabitve v poslovnem izidu, se taka izguba zaradi oslabitve razveljavi in se znesek razveljavljene izgube pripozna v izkazu poslovnega izida.

Posojila

Družba spremlja dinamiko vračanja posojil in v primeru zamud pristopi k preverbi znakov za ugotavljanje slabitve. Pretežen del danih posojil se nanaša na odvisne družbe. Eden od pokazateljev slabitve je nižanje naložbe. Če obstajajo nepristranski dokazi, da je pri posojilih nastala izguba zaradi oslabitve, se njen znesek izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo finančnega sredstva in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, ki so razobresteni po izvirni efektivni obrestni meri finančnega sredstva. Knjigovodska vrednost sredstva se zmanjša neposredno ali pa s preračunom na kontu popravka vrednosti. Izguba zaradi oslabitve se pripozna v poslovnem izidu kot prevrednotovalni finančni odhodek.

Če se v naslednjem obdobju velikost izgube zaradi oslabitve zmanjša in če je zmanjšanje možno nepristransko povezati z dogodkom po pripoznanju oslabitve, je treba že prej pripoznano izgubo zaradi oslabitve razveljaviti. Razveljavitev izgube zaradi oslabitve se pripozna v poslovnem izidu do višine, dokler knjigovodska vrednost finančnega sredstva ne presega njegove odplačne vrednosti na dan odprave.

 

e.  Izvedeni finančni inštrumenti

Izvedeni finančni inštrumenti so razporejeni v kategorijo finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti preko poslovnega izida.

Izvedeni finančni inštrumenti se uporabljajo za varovanje izpostavljenosti družbe pred tveganji, ki izhajajo iz dejavnosti financiranja in investiranja.

Izvedeni finančni inštrumenti se izkažejo po pošteni vrednosti. Način pripoznanja dobičkov ali izgub iz spremembe poštene vrednosti je odvisen od vrste varovanja pred tveganjem, ali gre za računovodsko varovanje pred tveganjem ali ne.

Če ne gre za računovodsko varovanje pred tveganjem, se izvedeni finančni inštrumenti izkažejo po pošteni vrednosti, spremembe v pošteni vrednosti pa se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

Če inštrument za varovanje pred tveganjem preneha veljati, vendar se predviden posel še vedno pričakuje, kumulativni znesek dobička oziroma izgube, izkazan neposredno v kapitalu, ostane v kapitalu, dokler ne pride do predvidenega posla. Če varovana transakcija ni več pričakovana, se kumulativni znesek dobička oziroma izgube, izkazan neposredno v kapitalu, prenese v izkaz poslovnega izida in kot prerazvrstitev v izkazu vseobsegajočega poslovnega izida.

Družba pripozna spremembe v pošteni vrednosti izvedenega finančnega inštrumenta v izkazu poslovnega izida.

 

f.  Ostala dolgoročna sredstva

Vnaprej plačane najemnine in odškodnine se časovno razmejujejo za dobo trajanja pogodbenega razmerja in se jih postopoma prenaša v stroške najemnin. Najemnine so plačane v naprej za obdobje, določeno v posamezni pogodbi.

Prodajne vzpodbude, dane naročnikom, se pripoznajo v višini negativne razlike med prodajno in nabavno ceno pod pogojem, da se bo ta razlika pokrila s povprečno naročnino v predvideni dobi trajanja razmerja.

Negativna razlika v ceni med prodajno in nabavno ceno se izkaže v okviru dolgoročno oziroma kratkoročno razmejenih stroškov, odvisno od predvidene obvezne dobe vezave naročnika.

V pogodbeni dobi naročniškega razmerja se tako razmejene stroške mesečno prenaša v stroške prodajnih vzpodbud, pri čemer se prenos v stroške začne glede na dejanski začetek veljavnosti pogodbe. Če je naročniška pogodba prekinjena ali se naročnika izključi iz omrežja zaradi neplačevanja računov, se dolgoročno odloženi stroški prodajnih vzpodbud ustrezno oslabijo.

 

g.  Naložbene nepremičnine

Naložbene nepremičnine se ob začetnem pripoznanju izmerijo po nabavni vrednosti. Nabavna vrednost kupljene naložbene nepremičnine obsega njeno nakupno ceno in vse njej neposredno pripisljive stroške. Naložbene nepremičnine se vrednotijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrani amortizacijski popravek vrednosti.

Amortizacija naložbenih nepremičnin se obračunava posamično na podlagi enakomernega časovnega amortiziranja skozi celotno ocenjeno dobo koristnosti sredstev. Zemljišče se ne amortizira.

Doba koristnosti naložbenih nepremičnin je enaka kot za istovrstna opredmetena osnovna sredstva, če ni v spremljajoči listini posebej opredeljena.

 

h.  Zaloge

Ob nabavi se zaloge ovrednotijo po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, v kateri so upoštevani na računu priznani popusti, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter neposredni stroški nabave.

Zaloge se vrednotijo po metodi drsečih povprečnih cen. Poraba zalog se evidentira po povprečni ceni posameznega artikla.

Zaloge z malo gibanja se oslabijo na čisto iztržljivo vrednost. Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena, dosežena v okviru rednega poslovanja, zmanjšana za stroške dokončanja in stroške prodaje količinske enote.

Najmanj na koncu poslovnega leta se zaloge zaradi oslabitve prevrednotijo, če knjigovodska vrednost presega njihovo čisto iztržljivo vrednost.

 

i.  Poslovne terjatve in druge terjatve

Terjatve iz poslovanja se izkažejo po nabavni vrednosti, zmanjšani za izgube zaradi oslabitve. Družba oblikuje popravke vrednosti kratkoročnih terjatev do kupcev v državi in do tujine na osnovi kreditne spodobnosti posameznih kupcev. Kreditno sposobnost kupcev ocenjujemo s pomočjo interno razvitega bonitetnega modela, ki temelji na kombinaciji zunanje bonitetne ocene in plačilnih navad za pravne osebe in plačilne zgodovine za fizične osebe.

Pri oblikovanju popravka vrednosti terjatev do domačih in tujih kupcev so izločene terjatve do odvisnih družb in terjatve, za katere je bila iz utemeljenih razlogov narejena individualna presoja izterljivosti s strani poslovodstva.

V posamičnih primerih se popravek vrednosti terjatev lahko oblikuje tudi individualno. Terjatve, za katere se oblikuje popravek vrednosti terjatev, se v celoti izkažejo kot dvomljive.

Med drugimi terjatvami evidentira družba tudi kratkoročno nezaračunane prihodke in kratkoročno odložene stroške iz naslova mednarodnih storitev ter kratkoročno odložene stroške za vnaprej plačane zakupnine in vrednotnice.

 

j.  Dividende

Dividende so pripoznane kot obveznost v obdobju, v katerem so potrjene na skupščini.

 

k.  Dolgoročno odloženi prihodki

Med dolgoročno odloženimi prihodki družba evidentira vnaprej zaračunane kolokacije, zakupe optike, prejete dotacije iz proračuna, brezplačne prevzeme osnovnih sredstev in obveznosti iz naslova programa zvestobe kupcev.

Dolgoročno odloženi prihodki za kolokacije in zakupe se prenašajo med poslovne prihodke glede na pogodbeno določen čas zakupa ali kolokacije. Dotacije iz proračuna so namenjene pokrivanju stroškov amortizacije tako pridobljenih sredstev in se porabljajo s prenašanjem med poslovne prihodke sorazmerno z obračunano amortizacijo. Dolgoročno odloženi prihodki iz naslova programa zvestobe kupcev se črpajo ob koriščenju ugodnosti.

 

l.  Rezervacije

Rezervacije se pripoznajo, ko obstaja zaradi preteklega dogodka sedanja obveza (pravna ali posredna), in če je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo pritekanje gospodarskih koristi in je mogoče znesek obveze zanesljivo izmeriti. V primeru pomembnega učinka se rezervacije določijo na podlagi diskontiranih pričakovanih bodočih denarnih tokov.

Obveznosti z nedoločeno višino in nedoločenim časovnim nastankom obravnava družba glede na oceno poslovodstva o višini in časovnem nastanku obveznosti ter verjetnosti odtoka sredstev, ki bi bila potrebna za poravnavo pravnih in posrednih obveznosti.

Rezervacija je pripoznana, ko ima družba sedanjo obvezo za posledico preteklih dogodkov in je verjetno, da bo za njeno poravnavo potreben odtok gospodarskih dejavnikov, prav tako pa se da dokaj zanesljivo oceniti njeno višino.

Možne obveznosti v računovodskih izkazih niso pripoznane, ker bo njihov dejanski obstoj potrjen z nastopom ali nenastopom dogodkov šele v nenapovedljivi prihodnosti, na kar pa družba ne more vplivati.

Poslovodstvo družbe redno preverja, če je za poravnavo možne obveznosti verjeten odliv sredstev, ki omogočajo ekonomske koristi. V primeru, da le-ta postane verjeten, se možna obveznost prerazporedi tako, da se zanjo v računovodskih izkazih oblikuje rezervacija v trenutku, ko se spremeni stopnja verjetnosti.

Rezervacije se zmanjšujejo neposredno za stroške oziroma odhodke, za pokrivanje katerih so bile oblikovane.

Rezervacije za obveznosti za tožbe oblikuje družba na podlagi ocene o možnem izidu tožb.  Primernost oblikovanja rezervacij preverja družba za vsak tožbeni postopek posebej glede na višino tožbenega zahtevka, predmet tožbe, navedbe tožeče stranke in glede na potek posameznega postopka.

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade so oblikovane na podlagi zakonskih predpisov, kolektivnih pogodb in internih aktov, po katerih obstaja zaveza k plačilu odpravnin ob upokojitvi in jubilejnih nagrad zaposlenim. Rezervacije so oblikovane na podlagi aktuarskega izračuna, ki ga pripravi pooblaščeni aktuar. Oblikovane so v višini ocenjenih bodočih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na dan bilance stanja. Izračun se naredi za vsakega zaposlenega, upoštevajoč stroške odpravnine ob upokojitvi ter strošek vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve po metodi aktuarskega izračuna. Ob zaključku vsakega poslovnega leta se preveri višino tako oblikovanih rezervacij in se le-te ustrezno povečajo ali zmanjšajo.

Druge pokojninske obveznosti ne obstajajo.

Rezervacije za stroške odstranitve baznih postaj - znesek, pripoznan kot rezervacija, je najboljša ocena izdatkov odstranitve baznih postaj. Rezervacija se evidentira v višini diskontirane vrednosti za čas trajanja koncesijske pogodbe. Uporabljena diskontna stopnja temelji na dolgoročni stopnji donosa netveganih vrednostnih papirjev.

 

m.  Prejeta posojila

Prejeta posojila se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo z zneski iz ustreznih listin o njihovem nastanku, ki dokazujejo prejem denarnih sredstev ali poplačilo kakega poslovnega dolga, kar predstavlja njihovo pošteno vrednost.

Po začetnem pripoznanju se prejeta posojila izkažejo po odplačni vrednosti z uporabo efektivne obrestne mere. Razlike med nabavno vrednostjo in vrednostjo odplačila se pripoznajo v izkazu poslovnega izida v času trajanja posojilne pogodbe. Če se dejanska oziroma dogovorjena obrestna mera ne razlikuje pomembno od efektivne obrestne mere, se prejeta posojila v bilanci stanja izkažejo po začetni pripoznani vrednosti, zmanjšani za odplačila.

 

n.  Poslovne in druge obveznosti

Obveznosti do dobaviteljev in druge obveznosti se ob začetnem pripoznanju izkažejo po nabavni vrednosti, po začetnem pripoznanju pa po odplačni vrednosti.

 

o.  Kratkoročne razmejitve

Kot kratkoročno odloženi prihodki se evidentirajo vnaprej zaračunane naročnine, ki se izkazujejo v dejansko zaračunanih zneskih naročnin za mesec vnaprej, kratkoročno odloženi prihodki iz obračuna za mednarodne storitve, ovrednotene po opravljenem prometu, za katerega pa še niso bili potrjeni obračuni, odloženi prihodki od prodaje predplačniških kartic in odloženi prihodki iz programa zvestobe kupcev.

Kot vnaprej vračunani stroški so evidentirani stroški za neizkoriščene letne dopuste, vnaprej vračunane plače, nagrade in stroški iz obračuna za mednarodne storitve, ovrednotene po opravljenem prometu, za katere družba še ni prejela računov, ter drugi vračunani stroški, ki se nanašajo na obdobje, za katere družba še ni prejela računov.

V kolikor družba ne prejeme računov za že vnaprej vračunane stroške, jih odpravi v roku 3 let. Izjema so stroški iz obračuna za mednarodne storitve.

 

p.  Prihodki

Prihodki zajemajo prodajno vrednost prodanega blaga in storitev opravljenih v obdobju. Prihodki od prodaje storitev se pripoznajo, ko so storitve opravljene in ne obstaja nikakršna negotovost glede poravnave.

Prihodke sestavljajo v glavnem prihodki iz mesečnih naročnin, prihodki od priključnih taks, prihodki od zaračunanih pogovorov in drugih storitev, prihodki od medomrežnega povezovanja in mednarodnih operaterskih storitev, prihodki od zakupa omrežja ter prihodki od prodaje materiala in trgovskega blaga.

Prihodki iz mesečnih naročnin se pripoznajo v obdobju, na katerega se nanašajo. Prihodki iz naslova priključne takse se priznajo kot prihodek ob sklenitvi naročniškega razmerja. Prihodki iz pogovorov in drugih storitev uporabnikom se izkažejo v obdobju, v katerem je opravljen pogovor oziroma storitev.

Prihodki iz naslova medomrežnega povezovanja, zakupa omrežja ter mednarodnih operaterskih storitev se pripoznajo v obdobju, v katerem je bila storitev opravljena. Prihodki od prodaje trgovskega blaga se pripoznajo ob prodaji. Prihodki od govornih storitev z dodano vrednostjo se pripoznajo v obdobju, v katerem je bila storitev opravljena, in se v izkazih prikažejo v neto znesku.

V programih zvestobe kupcev se dobroimetje, odobreno kupcu zaradi njegove zvestobe, obravnava ločeno od prodajne transakcije, za katero je kupcu dobroimetje odobreno.

Mednarodno povezovanje

Družba sklepa pogodbe in izvaja storitve mednarodnega povezovanja. Prihodki in stroški od mednarodnega povezovanja so pripoznani na podlagi ocene pričakovane vrednosti, ki se mesečno preverja. Razlike med ocenami in dejanskimi prihodki in stroški nastajajo predvsem zaradi dovoljenega odstopanja pri podatkih o prometu in sprememb v ceni. Razlike se vključijo v poslovni izid, ko se ugotovijo dejanski prihodki oziroma stroški.

Finančni prihodki in odhodki

Prihodki in odhodki od obresti so pripoznani v izkazu poslovnega izida glede na pretečeno obdobje v obdobju, v katerem so nastali (na osnovi metode efektivne obrestne mere), na neodpisano vrednost finančnih sredstev. Prihodki od dividend drugih podjetij se pripoznajo na dan, ko družba uveljavi pravico do dividende.

 

q.  Davek iz dobička

Davek iz dobička poslovnega leta vključuje tekoči davek in odloženi davek. Davek iz dobička se pripozna v izkazu poslovnega izida, razen če se nanaša na postavke, ki so neposredno pripoznane v kapitalu (odloženi davki). V tem primeru je pripoznan v kapitalu.

Tekoči davek je pričakovani znesek davka iz dobička, ki ga je treba poravnati glede na obdavčljivi dobiček v posameznem letu, ob uporabi davčnih stopenj, ki so veljavne na bilančni datum ter vseh prilagoditev, pripoznanih v obdobju za davek za prejšnja obdobja.

Odloženi davki se izkažejo ob uporabi metode obveznosti po bilanci stanja za vse začasne razlike, ki se pojavijo med knjigovodskimi in davčnimi vrednostmi sredstev in obveznosti. Znesek odloženega davka se ugotovi na osnovi pričakovanega načina plačila oziroma poravnave knjigovodske vrednosti sredstev in obveznosti z uporabo pričakovanih davčnih stopenj.

Odložene terjatve za davek se pripoznajo, v kolikor je verjetno, da se bo pojavil zadosten obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti odbitne začasne razlike. Odložene terjatve oziroma obveznosti za davek se pripoznajo ne glede na čas, v katerem so začasne razlike poravnane. Odloženi davek se knjiži neposredno v breme ali dobro kapitala, če se davek nanaša na postavke, knjižene v istem ali drugem obdobju neposredno v breme ali dobro kapitala.

 

r.  Izkaz denarnih tokov

Izkaz denarnih tokov je sestavljen po posredni metodi na osnovi postavk v bilanci stanja z dne 31. 12. 2012 in 31. 12. 2011, izkaza poslovnega izida za leto 2012 in dodatnih podatkov, ki so potrebni za prilagoditev odtokov in pritokov. V izkazu za leto 2012 so bile upoštevane vse pomembne prilagoditve, ki so bile izvedene (prejemi in vračila prejetih in danih »revolving« posojil so pobotani).