Letno poročilo 2012

Vpliv makroekonomskega okolja na poslovanje

Slovenija

Pričakovani padec bruto domačega proizvoda za 2 % v letu 2012, močan upad domače potrošnje gospodinjstev in države ter investicij v osnovna sredstva, občutno poslabšano razpoloženje potrošnikov in zaostrene razmere na trgu dela1 se odražajo tudi v zmanjševanju povpraševanja po telekomunikacijskih storitvah in večji cenovni občutljivosti potrošnikov. V letu 2013 je pričakovati nadaljevanje tega trenda zaradi nadaljnjega krčenja gospodarske aktivnosti, predvidenega zmanjšanja bruto domačega proizvoda za 1,4 % upada zasebne in državne potrošnje, poslabšanja razmer na trgu dela in skromne nominalne rasti plač. Gospodinjstva bodo v negotovih razmerah še naprej prilagajala strukturo potrošnje nižji kupni moči in povečevala obseg previdnostnega varčevanja.

K višji inflaciji v letu 2012 so prispevale predvsem cene energentov in hrane. Osnovna inflacija ostaja nizka, saj je gibanje cen ob šibki gospodarski aktivnosti in upadanju trošenja še naprej zelo umirjeno. Ob napovedani rasti cen energentov bodo k zmanjševanju stroškov poslovanja Telekoma Slovenije prispevali ukrepi za učinkovitejšo rabo energije.

 

Pomembnejši makroekonomski kazalniki v Sloveniji

  2009 2010 2011 Jesenska napoved 2012
2012 2013 2014
BDP (realna rast v %) -7,8 1,2 0,6 -2,0 -1,4 0,9
BDP v milijonih EUR (tekoče cene) 35.556 35.607 36.172 35.700 35.495 36.129
Stopnja registrirane brezposelnosti v % 9,1 10,7 11,8 11,9 13,1 13,1
Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) -6,1 3,5 2,2 -0,6 0,9 1,4
Inflacija (konec leta) 1,8 1,9 2,0 3,3 1,9 1,8
Inflacija (povprečje leta) 0,9 1,8 1,8 2,8 2,2 1,8
Zasebna potrošnja (realna rast v %) 0,1 1,3 0,9 -3,0 -3,6 0,2
Državna potrošnja (realna rast v %) 2,5 1,5 -1,2 -3,4 -6,9 -1,9

Vir podatkov: SURS, BS, ECB, preračuni in napovedi UMAR.


Jugovzhodna Evropa

Bruto domači proizvod držav jugovzhodne Evrope je razen Hrvaške na nivoju držav v razvoju in v nekaterih državah tudi šestkrat manjši kot v Sloveniji. Te države še vedno predstavljajo potenciale gospodarske rasti v prihodnosti. Gospodarska kriza je različno vplivala na spremembe BDP-ja v posameznih državah.



Pomembnejši makroekonomski kazalniki v državah jugovzhodne Evrope

  BDP rast (povprečna) – sprememba v % BDP rast (konec leta) – sprememba v % Inflacija (povprečje) – sprememba v %
2010 2011 N 2012 N 2013 2010 2011 N 2012 2011 N 2012
Albanija 3,5 3,1 0,6 1,3 5,5 3,8 0,5 3,5 2,1
BIH 0,7 1,3 0,1 0,4 n.p. n.p. n.p. 3,7 1,9
Kosovo 3,9 5,0 3,8 4,1 n.p. n.p. n.p. 3,6 1,0
Makedonija 2,9 2,9 0,3 2,0 3,8 0,9 1,8 3,9 3,5

Viri: Mednarodni denarni sklad (IMF) - International Monetary Fund, World Economic Outlook Database, October 2012 .

Makedonija je bila v letu 2011 še zaščitena pred vplivom krize evrskega območja predvsem zaradi preudarne fiskalne politike, odsotnosti večjih neravnovesij in finančnega sistema, ki ni odvisen od kapitala matičnih bank. V letu 2012 pa se je zaradi negativnih zunanjih dogodkov vpliv občutil močneje. Gospodarska rast se je upočasnila zaradi manjšega povpraševanja po izvozu, nižjih neposrednih tujih naložbah in nižjih tokov nakazil zdomcev.

Kosovo se še vedno zanaša na pomoč iz tujine (diaspora), ki je tretji glavni vir prihodka za zaposlitvijo in državnimi transferji. Še vedno pada povpraševanje po osnovnih življenjskih potrebščinah, kar povečuje negotovost in omejuje prodajo storitev tudi na trgu telekomunikacij. Daleč največji zaposlovalec so državne in lokalne institucije ter državna podjetja, med večjimi zasebnimi podjetji pa predvsem banke in zavarovalnice.

Gospodarstvo Bosne in Hercegovine je bilo v zadnjih nekaj letih razmeroma stabilno, vendar je domača potrošnja ostala šibka. Temu so botrovali predvsem fiskalni ukrepi varčevanja, nižji transferji zdomcev in počasna rast kreditov. Kazalniki kažejo na znatno oslabitev gospodarstva v letu 2012, ki je prizadela tudi javne finance. Novo odobren 24-mesečni stand-by aranžma z Mednarodnim monetarnim skladom (IMF) v višini 520 milijonov USD omogoča blažitev zunanjih šokov na področju sedanje krize v evroobmočju.

Rast v Albaniji , ki je bila leta 2011 višja kot v ostalih državah v regiji, se je v prvem polletju 2012 umirila predvsem zaradi slabih kazalcev njenih ključnih evropskih trgov, Grčije in Italije. Zaradi močnih trgovskih in investicijskih povezav ter pomoči zdomcev iz teh držav se bo rast v prihodnjih letih verjetno še bolj upočasnila.

1 Vir: Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2012, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana, september 2012.