Letno poročilo 2012

Konvergentno jedrno omrežje

Konvergentno jedrno omrežje obsega fiksno-mobilne jedrne tehnologije za omogočanje fiksne telefonije, mobilne telefonije, mobilnega interneta in širokopasovnega dostopa, fiksnega širokopasovnega dostopa in ostalih omrežnih storitev za obvladovanje prometnih tokov in potrebnih signalizacij. Prek teh tehnologij se stekajo vsi signalizacijski in prometni storitveni tokovi omrežij Telekoma Slovenije. Zajema tudi neprekinjen nadzor nad celotnim omrežjem in storitvami, razvoj nadzornih in podpornih sistemov ter kontrolo kakovosti.

Na področju jedrnih omrežij smo se usmerili v uresničevanje ciljev, povezanih z zanesljivostjo delovanja omrežja in storitev, posodabljanjem in razvojem, stroškovno učinkovitostjo, optimalnim delovanjem pa tudi razvojem in sodelovanjem zaposlenih. V tem okviru smo izpeljali:

  • aktivnosti za optimizacijo in poenotenje konvergentnega jedrnega omrežja na ravni skupine, ki bodo v prihodnje omogočile pozitivne razvojne učinke, krepitev nabavne moči in znižanje stroškov delovanja,
  • pripravo minimalnih standardov na področju načrtovanja, izvedbe in upravljanja jedrnih omrežij,
  • aktivnosti v smeri uresničevanja ukrepov na konvergentnem jedrnem omrežju s ciljem obvladovanja stroškov za doseganje večje globalno primerljive konkurenčnosti - v letu 2012 smo že uspeli za 10 % zmanjšati stroške v primerjavi z letom 2010 in konsolidirati ter optimizirati operativne ekipe za pripravljenost na domu.

V hrbteničnem delu konvergentnega jedrnega omrežja smo izvedli večje število aktivnosti za povečanje zmogljivosti, zanesljivosti in varnosti: 

  • nadgradili smo zmogljivosti jedrnega dela IP/MPLS omrežja,
  • konsolidirali smo segment vročilne točke SDP (Service Delivery Point),
  • vzpostavili sistem za korekcijo in hitri preklop IPTV kanalov,
  • realizirali prvo fazo modernizacije BRAS/BNG segmenta MPLS omrežja in
  • nadaljevali z aktivnostmi poenotenja poslovnega (intranet) omrežja Telekoma Slovenije s ciljem zadostiti vsem poslovnim potrebam družbe na vseh poslovnih lokacijah.

Na mobilnem paketnem jedru smo izvedli generacijsko menjavo elementov strežnega podpornega vozlišča SGSN. Intenzivno smo sodelovali pri načrtovanju, pripravi in realizaciji prve faze projekta uvajanja mobilnih storitev četrte generacije LTE, ki je eden pomembnejših elementov zagotavljanja prihodnje konkurenčnosti družbe.

Vzpostavili smo tudi nove iPOP lokacije dostopa do interneta v Skopju in Prištini in popolnoma prenovili iPOP Dunaj. Izvajali smo dodatne varnostne utrditve omrežne širokopasovne IP/MPLS infrastrukture in razvili ter vzpostavili poenoten sistem za oddaljene dostope VPN. Za nami je tudi popolna prenova internetnih podpornih sistemov za avtentikacijo in avtorizacijo v mobilnem in fiksnem omrežju. Uspešno smo realizirali več projektov upravljanih storitev, ko na primer projekt na področju varovanja bankomatov.

Na ravni Skupine Telekom Slovenije smo pripravili minimalne standarde in dopolnila strategije razvoja IP/MPLS omrežne infrastrukture. Aktivno smo sodelovali tudi pri načrtovanju teh omrežnih rešitev za potrebe One in Ipko. Dejavno smo se posvečali obvladovanju operativnih tveganj in izvajanju ukrepov za njihovo zmanjševanje.

Na področju sistemov storitvenega omrežja je bil ključni in najbolj zahteven projekt preselitev predplačniškega sistema družbe One na centralni sistem v Ljubljani. Projekt smo uspešno dokončali. Poleg vodenja celotnega projekta smo prispevali tudi vse potrebno za obdelavo prometa v jedrnem delu omrežja ter za realizacijo prometnih in signalizacijskih povezav med Skopjem in Ljubljano.

Poleg tega smo:

  • konsolidirali OCMP platformo in s tem utirili pot nadaljnji konsolidaciji različnih IVR platform Telekoma Slovenije, 
  • uvedli kriptirni sistem za kabelsko televizijo, 
  • izvedli dodatne varnostne krepitve SMSC okolja,
  • uvedli videokonferenčni sistem, ki ga bomo poleg interne uporabe ponudili v najem uporabnikom,
  • izvajali aktivnosti na področju kabelske televizije, predvsem pri realizaciji novih funkcijskih lokacij,
  • razvijali prenovljeno funkcionalnost konsolidirane storitve Zgrešeni klic, namenjena uporabnikom mobilne in fiksne telefonije,
  • zasnovali platformo za storitve v sili (t.i. EMCY platforma), na kateri smo razvili storitev SMS112, ki gluhonemim omogoča storitev klica v sili in na kateri bomo razvijali še druge omrežne funkcionalnosti v sili,
  • omogočili storitev BOFD za družbo One na platformi v Ljubljani, ki je skupna tudi za Ipko ter
  • nadaljevali s pripravo skupne in prenovljene platforme za televoting in 090 storitve.

Na področju sistemov fiksne telefonije smo: 

  • posodobili mednarodne telefonske centrale IX. nivoja, s tem zmanjšali operativno tveganje zaradi zastarele platforme in hkrati zmanjšali porabo električne energije za skupno moč 320 A,
  • realizirali postavitev novega nivoja omrežja naslednje generacije NGN SX nacionalne tranzitne telefonije, usmeritev internetnega glasovnega VoiP prometa iz regij v IP omrežje in vzpostavitev pogojev za preselitev uporabnikov iz zastarelih central TDM na sistem omrežja nove generacije NGN SX,
  • zaključili projekt posodobitve in postavitve poenotenega nadzora nad SS7 (signalizacijski sistem številka 7 in SIP (protokol za vzpostavitev seje) povezavami), v Skupini Telekom Slovenije,
  • poenotili smo izvajanje varnostnega shranjevanja (backup) v okviru načrta okrevanja (DRP – Disaster Recovery Plan ) na lokaciji Cigaletova in opravili večje število drugih posodobitev na tej lokaciji.  

V sklopu programa avtomatizacije administracije fiksnih naročnikov smo uvedli avtomatsko upravljanje z neplačniki. Izvajali smo tudi optimizacijo številskega prostora, kar je pomemben del obvladovanja stroškov.

Kumulativno število ur izpadov VOIP sistemov se je glede na leto 2011 sicer več kot prepolovilo, še vedno pa ga nameravamo zmanjšati.

Tudi na področju sistemov mobilne telefonije smo izvedli številne posodobitve in izboljševali zanesljivost delovanja. Ključne aktivnosti so bile:

  • posodobitev enega od štirih medijskih prehodov v omrežju (MGW31),
  • posodobitev programske opreme za storitev opravljanja telefonskih klicev prek interneta Komunikator za platformi Android in iOS,
  • testiranje opreme in izvedba razpisa za mobilne širokopasovne storitve četrte generacije LTE,
  • varnostne posodobitve,
  • sodelovanje pri pripravi razpisa za telekomunikacijsko železniško infrastrukturo GSM-R in vzdrževanje sistema radijskih zvez TETRA,
  • priprava dodatne varnostne storitve za omejevanje dohodnih mednarodnih klicev s potencialno zlorabljeno identifikacijo kličočega uporabnika,
  • lansiranje nove storitve multimedijski mobilni klicni center (MMKC),
  • posegi, povezani s spremembami medomrežnega povezovanja in upravljanja mednarodnega gostovanja.

Vsi parametri presegajo ciljne vrednosti, razen časa vzpostavljanja GSM zveze, ki se je podaljšal zaradi zaostritve varnostnih nastavitev avtentikacijskega dela omrežja GSM.

 

Ključni kazalniki delovanja konvergentnih jedrnih omrežij v letu 2012

Hrbtenično omrežje

Fiksno jedrno omrežje

Mobilno jedrno omrežje

  • Razpoložljivost delovanja krovnega IP/MPLS omrežja: 99,997 %
  • Max. število PPPoE uporabnikov: 201.470
  • Max. bitne hitrosti: 33,68/26.59 Gbps
  • Razpoložljivost delovanja mobilnega jedrnega paketnega omrežja: 99,998 %
  • Max. število PDP kontekstov: 119.380
  • Max. bitne hitrosti: 1,5/0,28 Gbps
  • Razpoložljivost IX: 99,999%
  • Razpoložljivost SX NGN:  99,999%
  • Razpoložljivost si3000 Dravlje: 99,957%
  • Razpoložljivost IPCTX Mediator: 99,999%
  • Razpoložljivost IPCTX BW: 99,996%
  • Razpoložljivost SBC: 99,952%
  • Razpoložljivost CP: 99,990 %
  • Razpoložljivost delovanja: 99,999 %
  • Uspešnost vzpostavljanja dohodnih zvez: 95,6 %
  • Uspešnost vzpostavljanja odhodnih zvez: 99,7 %
  • PESQ GSM: 4,2
  • PESQ UMTS: 4,1
  • Čas vzpostavljanja GSM: zveze:6,8 s
  • Čas vzpostavljanja zveze UMTS: zveze:3,7 s

Učinkoviti podporni informacijski sistemi so nujno potrebni za obvladovanje vsakodnevnih procesov nadzora, upravljanja in vzdrževanja telekomunikacijskega omrežja ter storitev. Hkrati zagotavljajo nemoteno izvajanje procesov vključevanja in odprave napak na storitvah, ki postajajo z implementacijo novih tehnologij vse kompleksnejše. Na področju nadzora delovanja omrežja in storitev smo aktivni predvsem na področju operative, vzdrževanja, testiranja in verifikacije novih sistemov ter upravljanja nadzorno-podpornih sistemov.

Ključne srednjeročne aktivnosti vključujejo poenotenje rednih in izrednih postopkov pri nadzoru fiksnega in mobilnega omrežja, centralizacijo nadzora za vso skupino, razširitev SLAM za omogočanje nadaljnje diferenciacije naše ponudbe in realizacijo krovnega nadzornega sistema.

Med pomembnejšimi aktivnostmi v letu 2012 so bile:

  • nadaljnje zagotavljanje podpore inventarnega sistema omrežja za nove storitve in tehnične rešitve (WiFI, IX, FTTH, OŠO, storitve v oblaku, WFM, …) in njegova nadgradnja na verzijo 7.2,
  • nadaljevanje optimizacije in poenotenja fiksnega in mobilnega omrežnega inventarnega sistema z ukinitvijo nekdanje mobilne HW aplikacije, 
  • integracija omrežja s SAP, MRTG in z nadzornim sistemom Nagios, ki smo ga nadgradili za spremljanje delovanja celotnega IP omrežja, vključno z nadzorom kakovosti naročniških linij,
  • vključevanje novih lokacij napajalnih in klimatskih sistemov ter poenotenje in nadgrajevanje nadzora na napajalnih in klimatskih sistemih, 
  • izvedba centralizirane rešitve za One za upravljanje z modemi HDM (TR-069) in za SLAM, ki omogoča upravljanje s SLA pogodbami za končne, predvsem poslovne uporabnike,
  • prevzem nadzora nad celotno produkcijsko verigo IPTV,
  • stalna izboljšava procesa zaznave in vodenja odprav okvar, kljub povečanju novih elementov in storitev v omrežju,
  • ureditev procesa odprave okvar med storitvenimi in sistemskimi incidenti med STPU-NOC, vključno s prestavljanjem težavnih uporabnikov na novi VDSL2,
  • aktivnosti za izboljšanje kakovosti trojčkov (3play), s katerimi smo dosegli 13 % znižanje števila incidentov glede na preteklo leto. 

Za vključevanje elektronske komunikacijske opreme v omrežje Telekoma Slovenije je bilo izdanih 130 dovoljenj. Naši tehnični strokovnjaki so sodelovali tudi pri različnih aktivnostih, povezanih z regulatornimi ali sodnimi postopki v zvezi s Telekomom Slovenije.