Letno poročilo 2012

Fiksno dostopovno omrežje

Na področju upravljanja dostopovnih naprav za fiksne storitve, sistemov prenosa, elektro-strojnih naprav in tehnoloških nepremičnin smo dosegli vse ciljne ključne kazalce. Kazalci razpoložljivosti storitev zaradi našega vpliva, število incidentov in časi trajanja ter poraba električne energije so znotraj načrtovanih ciljnih vrednosti. Prav tako smo uspešno obvladovali stroške, ki so na vseh segmentih znotraj načrtovanih okvirjev.

Priča smo bili nadaljevanju trenda upadanja števila klasičnih PSTN in ISDN priključkov ter porastu širokopasovnih storitev, glasovne telefonije prek interneta VoIP in storitev prek optičnih povezav FTTH.

Telekom Slovenije je izdelal študijo za izpolnjevanje ciljev projekta Digitalna agenda 2020. Ta predvideva širokopasovno povezljivost do vseh gospodinjstev v Evropi do leta 2020 in s tem povezano gospodarsko rast. S podrobno analizo obstoječega omrežja, tehnološke zmogljivosti in možne nadgradnje je bil pripravljen načrt, ki izpolnjuje vse kriterije, določene v tem projektu.

V svoji študiji predlagamo nadgradnjo obstoječega omrežja s kombinacijo skrajšave bakrene zanke (FTTN+VDSL2), optičnih omrežij FTTH in izgradnjo odprtih baznih postaj. Zaradi souporabe obstoječe infrastrukture so takšne rešitve bolj ekonomične kot izgradnja popolnoma novih optičnih omrežij, izkoriščenost takega omrežja pa je bistveno boljša. Izkušnje iz preteklosti kažejo, da se zasedba optičnih omrežij le stežka približa obstoječim, že zgrajenim omrežjem. S študijo smo seznanili širšo in strokovno javnost, predstavnike regulatorjev, pristojnih državnih organov in organe EU.

Zaradi izključevanja ali selitve naročnikov smo nadaljevali z optimizacijo priključkov pri zamenjavi časovnega multipleksa (TDM) in TDM DSLAM-ov. Celotna migracija naročnikov iz TDM DSLAM-ov na IP DSLAM-e je bila izvedena do konca leta. Prihranek celotne optimizacije obsega pridobitev enot za rezervo, pridobitev prostora ter zmanjšanje porabe električne energije za napajanje in hlajenje naprav.

 

Sistemi prenosa

Uspešno smo integrirali mobilni in fiksni del SDH omrežja v enoten krovni nadzor in s tem zmanjšali operativne stroške vzdrževanja in upravljanja. Na ključnih in kritičnih elementih jedrnega omrežja podvajamo pritočne enote in s tem zmanjšujemo stopnjo tveganja odpovedi. V sklopu gradnje DWDM omrežja smo z vgradnjo razširitvenih modulov povečali kapaciteto vozlišč Ljubljana in Maribor Tabor ter zgradili vozlišče Maribor Tezno. Zgradili smo nov DWDM sistem na relaciji Maribor Tezno - Ljubljana - Bled - Nova Gorica - Koper za potrebe mednarodnega in nacionalnega povezovanja. Na dostopovnem segmentu sistemov prenosa smo na šestnajstih lokacijah stare SDH elemente nadomestili z novejšimi, stroškovno in energijsko učinkovitejšimi elementi.

 

Elektro-strojne naprave in varstvo okolja

Nadaljevali smo z menjavo klimatskih naprav in rekonstrukcijami elektroenergetskih sistemov v skladu z načrtovanimi investicijami. Ob tem smo izvajali ukrepe za manjšo porabo električne energije, ki je bila kljub vključevanju novih porabnikov (TV studio Stegne in Data centri (podatkovni centri)) v Telekomu Slovenije za 3 % nižja kot leto prej. Od večjih investicij je bil zaključena prva faza rekonstrukcije klimatskega sistema na objektu enote v Mariboru in zamenjava transformatorske postaje za lokacijo Stegne, ki omogoča nemoteno delovanje televizijskega studia.

Nadaljevali smo s prenovo izrabljenih elektroinštalacij in urejali strelovode. Tako smo povečevali varnost in zanesljivost delovanja ter izpolnjevali zakonske zahteve. Ob obisku inšpektorice za okolje in prostor v septembru ni bilo ugotovljenih nepravilnosti na segmentu ravnanja s toplogrednimi in F-plini. Inšpektor pa je ob obisku leta 2011 izrekel mandatno kazen zaradi neustrezne prijave klimatskih naprav na ARSO v letu 2010.

Z rednim vzdrževanjem zagotavljamo zanesljivost delovanja naprav. Večjih prekinitev telekomunikacijskega prometa zaradi prekinitve elektroenergetskega napajanja ali klimatizacije ni bilo, kljub težavam v elektroenergetskih distribucijskih omrežjih. Pri vzdrževanju energetskih sistemov in izvajanju zakonskih obveznosti povečujemo delež lastnega dela. To se odraža v več kot 30 % znižanju izdatkov za zunanje izvajalce glede na leto 2010, čeprav se je obseg vgrajene opreme povečal.

V zaključni fazi so tehnični pregledi osmih energetsko najbolj zahtevnih objektov. Z upoštevanjem energetskih smernic o zmanjševanju obremenitve okolja in nižanja stroškov nadaljujemo projekt pridobivanja standarda ravnanja z energijo ISO 50001.

 

Elektromagnetna sevanja

Zahteve glede jakosti elektromagnetnih sevanj izpolnjujemo v celoti, pri čemer so slovenske zahteve v določenih vidikih celo ostrejše od zahtev EU. V januarju 2012 smo pristojnemu ministrstvu posredovali 74 celovitih merilnih dokumentacij baznih postaj, konec leta pa še 109. Z naslednjo predajo v letu 2013 bo številka presegla skupaj 1000 merilnih dokumentacij baznih postaj, ki so jih izdelale pooblaščene institucije in so v celoti na voljo zainteresiranim lokalnim skupnostim. Nekatere med njimi so se s temi informacijami tudi seznanile (npr. Jesenice, Kamnik, Škofja Loka in Velike Lašče).